Zakaj se pomlad ne bo začela danes?

Kratek odgovor na vprašanje v naslovu je: "Ker se je začela že včeraj."

Pravzaprav se 20. marca začenja že nekaj let in tako bo ostalo še nekaj časa.

V šolah se običajno učimo, da se letni časi začnejo na 21., 22. ali 23. dan v določenih mesecih – pomlad 21. marca, poletje 21. junija, jesen 23. septembra in zima 22. decembra.

Nekateri pa to še bolj poenostavijo in pravijo, da se letni časi začnejo le 21. dan v ustreznem mesecu.

Nas torej v šolah učijo narobe? Ne, vendar pa je računanje začetka letnih časov nekoliko bolj zapleteno.

Trije načini določanja začetka letnih časov

Obstaja več načinov, s katerimi določamo začetek letnih časov – astronomski, koledarski in meteorološki (klimatološki).

Meteorološki način je najbolj enostaven. Uvedli so ga v meteorologiji zaradi lažjega spremljanja vremena in statistike.

Meteorološko se letni časi začnejo s prvim dnem meseca, v katerem nastopi astronomski letni čas.

To pomeni, da se pomlad začne 1. marca, poletje 1. junija, jesen 1. septembra in zima 1. decembra, vsak letni čas pa traja natanko 3 mesece.

Za to so se meteorologi odločili, ker ta način poenostavi statistiko, napovedovanje in omogoča enostavno primerjavo podatkov (na primer povprečne temperature v letnem času).

Majčkeno drugačen je koledarski začetek letnih časov - tisti, ki se ga običajno učimo v šolah in je opisan zgoraj.

Astronomski začetek - najbolj točen, a najbolj zapleten

Astronomski začetek letnih časov pa je najbolj točen, a hkrati tudi zapleten.

Ta izračun temelji na položaju Zemlje glede na Sonce, letni časi pa se začnejo ob ključnih dogodkih, ki jih poznamo že iz pradavnine – enakonočju (ekvinokciju) in na dan najdaljše oziroma najkrajše noči (zimski in poletni solsticij).

Astronomsko gledano lahko začetek letnega časa določimo do minute natančno.

Sonce, če ga opazujemo z Zemlje, na nebu namreč "niha" med dvema skrajnima točkama, ki označujeta njegovo višino na nebu.

Poleti je visoko, pozimi pa nizko na nebu, medtem ko je pomladi in jeseni nekje vmes.

Kako se položaj Sonca na nebu spreminja čez leto, kaže spodnji videoposnetek.

Spreminjanje tega položaja je posledica nagnjenosti Zemljine osi, ki se od navpičnice razlikuje za približno 23,5 stopinje.

Pomlad in jesen se začneta, ko Sonce (opazovano z Zemlje) doseže zenit (najvišjo lego) nad ekvatorjem, poletje in zima pa v trenutku, ko je v zenitu nad severnim ali južnim povratnikom – vzporednikoma na 23,5 stopinje severne ali južne širine.

Za lažjo predstavo si oglejte spodnjo sliko.

V tem stoletju se pomlad ne bo več začela 21. marca

Ker pa Zemlja ne obkroži Sonca v natančno 365 dneh, se začetki astronomskih letnih časov prestavljajo in se ne ujemajo s koledarskimi. Razlika lahko znaša tudi dva dni.

Astronomsko leto je namreč nekoliko daljše od koledarskega (za približno 6 ur). Zato smo ljudje uvedli prestopno leto, v katerem se teh 6 ur vsaka štiri leta pretvori v dodaten dan.

Ti manjši premiki oziroma dodatni dnevi vplivajo tudi na začetek letnih časov. Pomlad se tako že leta začenja 20. marca.

V tem stoletju se je pomlad začela 21. marca samo v letih 2003, 2007 in 2011.

Do konca stoletja se nikoli več ne bo, pač pa bo začetek pomladi večinoma 20. marec, tu in tam pa že 19.

Prvič se bo pomlad 19. marca začela šele leta 2048, nato pa do leta 2099 še 17-krat, kaže tabela na strani Timeanddate.